Kritične opekline

Kritične opekline: opekline z več kot 60 % CTP ne glede na globino globoke dermalne opekline z več kot od 30 % CTP subdermalne opekline z več kot 10 % CTP vsaka opeklina skupaj s poškodbo dihalnih poti, z zlomi ali prizadetostjo funkcionalnih predelov (obraz, glava, roke, noge, presredek, predeli nad sklepi).

Poškodbe hrbtenice

Poškodbe hrbtenice: hrbtenica: vretenca skupaj z vezmi, medvretenčnimi ploščicami terpripadajočimi mišičnimi skupinami poškodbe: pri premikih , kjer gibi presegajo normalno elastičnost hrbtenice – zvini, izpahi,zlomi s poškodbo hrbtenjače   zlomi glede na nastanek: fleksijski ekstenzijski kompresijski rotacijski zlomi vretenc: robna odkrhnjenja vdrtja zg. ali sp. robne plošče ali obeh s poškodb medvretenčne ploščice ali brez.

Izbitje zoba

Izbitje zoba (avulsio dentis, luxatio dentis) je najhujša posledica poškodbe dentoalveolarnega področja. Zob je potrebno v najkrajšem času vrniti v alveolo – od tega je odvisen uspeh definitivne replantacije. Predhodno zob speremo pod curkom vode, držimo ga za krono, korenino pa usmerimo k izvoru vode.

Hipovitaminoza

Hipovotaminoze: vitamin C: potreben pri nastajanju kolagena kot močan reducent zmanjšana konc. je v levkocitih povezana z zvečano konc. kortikosteroidnih hormonov v serumu, kar zmanjšuje nastajanje kolagena obsežna poškodba tkiva: zmanjša se konc. vit. C v serumu vitamin A: nasprotuje učinkom kortikosteroidov na sintezo kolagena pri obsežni poškodbi se konc. vit.

Kalorična vrednost hrane

Kalorična vrednost hrane – npr. 100g sladkorja zresza 400 kcal = 1680 kJ. V telesu energijo dobivamo z oksidacijo hranil (npr. glukoze). Glukoza in kisik nam da CO2 in vodo, ter energijo. To energijo zmerimo tako, da v kalorimetru sežgemo glukozo in izmerimo dH. Dobljeno vrednost imenujemo kalorično vrednost hrane.

Aminokisline v naši prehrani

AMINOKISLINE V NAŠI PREHRANI – od dvajsetih, ki smo jih omenili, jih je samo 8 esencialnih; to so tiste, ki jih mi ne moremo sintetizirati iz drugih virov (nimamo encimov), zato jih moramo dobiti s hrano. To so izoleucin, leucin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan in valin.

Varno živilo

Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja nevarnosti za potrošnikovo zdravje in ne vsebuje bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja. Varno živilo/hrana ne sme vsebovati bioloških, kemijskih in mehanskih onesnaževal ter radionuklidov, ki se pojavljajo kot posledica nehigienske priprave hrane, industrijskega onesnaženja okolja ter agrotehničnih in tehnoloških postopkov v pridelavi ali predelavi.

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in heterociklični amini, ki nastanejo pri pečenju mesa, pri visokih temperaturah, so kancerogene snovi. Med PAH je najbolj raziskan kancerogen benzapiren, ki nastane pri nepopolnem izgorevanju organskih snovi. nastajajo pa med obdelavo živil pri visokih temperaturah z odsotnostjo kisika, predvsem pri razgradnji maščob in pri nekaterih tradicionalnih postopkih dimljenja živil.

Melamin

Melamin je reletivno nenevarna spojina. V kombinaciji s sorodno spojino, ciansečno kislino (CAS št. 108-80-5), ki je lahko stranski produkt melamina, nastane v vodi slabo topna spojina melamin cianourat. Zaradi tega lahko pride v votlem sistemu izločal (ledvična zbiralca, sečevod, sečni mehur, sečnica) do nastajanja melamin-cianouratnih kristalov, to je ledvičnih kamnov.

Makrohranila

Makrohranila Makrohranila so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (v gramih) in nam služijo kot vir energije ter imajo druge pomembne funkcije. Med makrohranila prištevamobeljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. V nasprotju z energijskimi hranili, vitamini in elementi (minerali), ki jih v telo vnašamo v manjših količinah (v miligramih ali mikrogramih).