Glivične bolezni kože

Glivične okužbe kože so med najpogostejšimi kožnimi boleznimi. Prevalenca se že več let povečuje, kar je posledica naraščajoče uporabe širokospektralnih antibiotikov, povečevanja števila imunokompromitiranih bolnikov in staranja populacije. Glivične okužbe kože so velikega epidemiološkega pomena. Nezdravljene se lahko širijo po telesu, iz povrhnjih v globlje plasti kože ali na druge ljudi.

Tinea capitis

Tinea capitis Okužbo lasišča lahko povzročajo številni dermatofiti, nekateri pa imajo izrazitejšo afiniteto do las (T. violaceum, W. schoenleinii). Najprej se pojavi v roženi plasti kože lasišča, po približno po treh rednih se klinični znaki pojavijo tudi na laseh. Pri zoofilnih dermatofitih je pogostejša okužva tipa actotrix, pri antropofilnih pa tipa endotrix.

Tinea pedis- atletsko stopalo, mikoza stopala

Tinea pedis (atletsko stopalo, mikoza stopala) Povzročitelja sta predvsem T. rubrum in T. mentagrophytes – var. interdigitale. Tudi zoofilni dermatofiti so lahko vzrok sporadične okužbe. Tinea pedis je ena od najpogostejših glivičnih okužb. V splošni populaciji naj bi bila obolevnost približno 20 %, v posameznih skupinah prebivalcev (športniki, rudarji) pa je lahko večja.

Okužba s kandido

Okužbe s kandido Kandidoza je glivična okužba, ki jo povzročajo kvasovke rodu Candida. Pogosteje okužbo povzroča C. albicans, redkeje C. tropicalis, C. krusei… Poleg povrhnjih okužb na koži in sluznicah lahko povzročajo tudi sistemske okužbe. Pri obrambi pred okužbo s kvasovkami je osrednjega pomena celična imunost, pomembni pa so tudi normalna dejavnost fagocitov in makrofagov.

Paronihija

Paronychia candidamycetica
Okužbo obnohtja in nohtov povzroča pri večini C. albicans, redkeje druge kvasovke rodu Candida. Pogosteje na nohtih rok. Gre za kronično bolezen, lahko traja več let na enem ali več nohtih. Vnetje se začne v obnohtju. Značilna je boleča oteklina in rdečina, iz katere lahko iztisnemo gnojni izcedek. Th: lokalni antimikotiki

Soor

Stomatitis candidamycetica (soor, oralna kandidoza) Lahko se pojavi že pri novorojenčku (neonatalna oralna kandidoza zaradi okužbe med porodom). Spremlja bolnike s pomanjkljivo imunsko odpornostjo, pri AIDSu je najpogostejša oportunistična okužba. Pogojujejo jo tudi širokospektralni antibiotiki, nošenje proteze in erozivne bolezni ustne sluznice. Lahko pride tudi do sistemske kandidoze pri bolnikih s hudo imunsko pomankljivostjo.

HERPES SIMPLEKS

HERPES SIMPLEKS Epidemiologija HSV je razširjen po vsem svetu, prekuženost je visoka in je odvisna od starosti, načina življenja, socialno-ekonomskih razmer, števila spolnih partnerjev, narodnosti in rase. [2, 3] Večina ljudi se okuži z epidermotropnim HSV že v zgodnji otroški dobi, po okužbi pa ostane trajno prisoten v človeku.

HERPES ZOSTER – PASOVEC

HERPES ZOSTER (PASOVEC)


Herpes zoster
 je relativno pogosta kožna bolezen, za katero je značilen pojav herpetiformno razporejenih mehurčkov po koži, ki ga včasih spremljajo močne bolečine. Povzroča ga virus varičela zoster (VVZ), ki pri otrocih povzroča norice (vodene koze). Zbolijo praviloma odrasli, le redko otroci. Je nalezljiva bolezen, vendar samo pri ljudeh, ki še niso imeli noric – tak človek ne razvije zostra, ampak norice.

Pri odraslih se zoster pojavi zaradi aktivacije latentnega virusa v spinalnih Beri dalje

Lymska bolezen

Bolezen nastane, ko z borelijo okužena slina klopa, po njegovem vbodu, med aktom sesanja gostiteljeve krvi, vdre v podkožje, odkoder se bakterije širijo lokalno ali pa se celo po krvi in/ali limfi razsejejo po telesu. Kožne spremembe, ki se razvijejo na mestu vboda, so posledica širjenja borelij po koži. V nekaj dneh do nekaj tednih se Borrelia burgdorferi sensu lato preko krvi ali limfe razseje v različna tkiva, pri čemer se lahko pojavijo še spremljajoči splošni simptomi kot so povišana Beri dalje

Abdominoplastika

Abdominoplastika je poseg, pri katerem odstranimo v vretenasti obliki velik del kože in podkožja spodnjega dela trebuha. Popek ostane pri tem na svojem mestu. Ko odstra­nimo kožo, uspemo hkrati odstraniti tudi večji del strij na trebuhu. Če sta trebušni mišici razmaknjeni, pričvrstimo njuna notranja robova drugega ob drugega.