Tinea faciei (povrhnja tinea obraza)

Tinea faciei (povrhnja tinea obraza) Najpogostejši povzročitelj je M. canis. Najdemo različno oblikovana, anularna ali circinarna eritematozna žarišča, pogosto brez luščenja, lahko so infiltrirana s privzdignjenim robom. Na pordelem žarišču so vezikule ali papule ali pa le eritematozni plaki. Manjša žarišča pozdravimo z lokalnimi antimikotiki.

Tinea inguinalis (tinea cruris)

Tinea inguinalis (tinea cruris) Povzročitelji so predvsem antropofilni dermatofiti, najpogosteje T. rubrum. Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša v tropskih krajih. Obolevajo zlasti moški. Lahko je posledica avtoinokulacije iz predhodne glivične okužbe stopala ali vnesene okužbe s perilom ali predmeti (kopališča). K okužbi prispeva tudi močnejše znojenje pri ljudeh s povečano telesno težo.

Glasgowska lestvica – GCS

z Glasgowsko lestvico ocenimo bolnikovo nevrološko stanje temelji na določanju treh pojavov, ki se spreminjajo z ravnijo zavseti: odpiranje oči, najboljši govorni odgovor in najbolši motorični odgovor   Oči Odpira   Ni odgovora Spontano Na ukaz Ob bolečini 4 3 2 1 Motorični odgovor.

Neplodnost pri ženski

Neplodnost pri ženski O neplodnosti govorimo, če par po letu dni rednih spolnih odnosov ne zanosi. Vzrokov za neplodnost pri ženski je veliko, od izostanka ovulacije (hormonske motnje), endometrioze, neprehodnih jajcevodov, cist jajčnika do različnih nepravilnosti maternice (okvare rodil). Poleg tega lahko pride do neugodnih reakcij med sluzjo materničnega vratu in semenom.

Moška neplodnost

Moška neplodnost – vzroki Vzroke za neplodnost pri moškem lahko razdelimo v nekaj skupin. Najbolj pogost vzrok je varikokela  (predstavlja povečan venski pletež nad modom, v semenskem povesmu, običajno levim, lahko obojestransko, zelo redko pa samo na desni strani, kar povzroči zastajanje venske krvi moda.

Splav

Splav ali abortus je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Lahko ga povzročijo nepravilnosti pri razvoju zarodka ali njegova smrt, umetno pa ga izvajajo v medicini iz terapevtskih razlogov ali na podlagi odločitve nosečnice. Ločimo zgodnji splav, ki se zgodi v 1.trimesečju (do 12.tedna) in pozni splav, ke se zgodi v 2.trimesečju (12-22.teden).

Zunajmaternična nosečnost

Zunajmaternična nosečnost Izraz ektopična nosečnost se uporablja, kadar se blastocista (skupek 100 celic zarodka) vsidra ali izven maternice – v tem primeru je to izvenmaternična nosečnost – ali pa v nenormalni poziciji v maternici, v cervikalnem kanalu. Izvenmaternična nosečnost je lahko v jajcevodu, jajčniku ali trebušni votlini, največkrat pa do tega pride v jajcevodu (98%).

Preiskave v nosečnosti

Laboratorijske preiskave v nosečnosti Nekatere preiskave ponavljamo večkrat, v vsakem trimesečju (npr.hemogram), presejalne teste pa večinoma naredimo v nosečnosti le 1x. Krvno skupino opredelimo v prvem trimesečju (ABO, Rh-). Prisotnost antieritrocitnih protiteles ugotavljamo z indirektnim Coombsovim testom. Ugotavljamo prisotnost protiteles proti antigenu D iz sistema Rh in protitelesa proti antigenu Kell (anti-K).

Preeklampsija

Preeklampsija ali nosečnostna toksemija je bolezen, ki prizadene številne organe in ogrozi plod in nosečnico. Je pravzaprav bolezen endotelija matere in nastane zaradi preveč ali premalo trofoblasta. Spinalne arterije se morajo prilagoditi večjemu krvnemu toku skozi placento in to storijo tako, da se iz mišične, toge žile spremenijo v širše, bolj podajne žile.

Večplodna nosečnost

Večplodna nosečnost je vrsta nosečnosti, ko je plodov več. Večplodna nosečnost temelji na hkratni oploditvi dveh ali več hkrati dozorelih jajčnih celic ali na razdelitvi ene oplojene jajčne celice. Danes nastane večina večplodnih nosečnosti zaradi zdravljenja neplodnosti. Glede na število plodov govorimo o dvojčkih, trojčkih, četverčkih…