Ciste

CISTE So benigni tumorji kože. Sestavljeni so iz kapsule, katera obdaja s tekočo ali gosto vsebino izpolnjeno votlino. Poznamo prave ciste in psevdociste. V primeru, da je stena ciste obložena z epitelijem gre z prvi tip, pri drugem pa je stena sestavljena iz komprimiranega ter fibroziranega vezivnega tkiva.

Melanocitni nevusi

Melanocitni nevusi So najpogostejša znamenja na koži. Lahko so prirojena ali pa pridobljena. Prirojena so ponavadi večja od pridobljenih in tudi pogosteje maligno alterirajo. Klinično so lahko barve kože, lahko so pigmentirana rumenkasto, rjavo, modro, sivo črno do izrazito črno. Njihova površina je dostikrat papilomatozna, pogosto so poraščeni z dlakami.

Keloid

Keloidi in hipertrofične brazgotine So benigni tumorji vezivnega tkiva. Pojavijo se nekaj tednov ali mesecev po poškodbi ali spontano. Oboji so trdi in imajo gladko ter sijajno površino. Hipertrofične brazgotine se razlikujejo od keloida po tem, da so ponavadi v ravni črti in da sčasoma regredirajo.

Ognjena znamenja

Ognjena znamenja So kongenitalne malformacije ožilja v koži in nastanejo kot posledica somatskih mutacij. Kapilare v koži in sluznicah so razširjene in prepletene in klinično izgledajo kot svetlo do temno rdeče površine v nivoju kože. Lahko se zadebelijo, postanejo temno modro rdeča ali pa izginejo. Zdravljenje je v večini primerov z argonskim laserjem zelo uspešno.

Bulozne dermatoze

Za bulozne dermatoze je tvorba mehurčkov (vezikul) in/ali mehurjev (bul) primarna in najznačilnejša lastnost. Mehurček je s tekočino napolnjen prostor, ki leži intraepidermalno oziroma subepidermalno, in nastane zaradi ločenja dveh plasti tkiva in prehajanja plazemske tekočine v omenjen prostor.

Pemfigus vulgaris

Pemphigus vulgaris – Vulgarni (navadni) pemfigus Je kronična, ponavljajoča in za življenje nevarna bulozna dermatoza. Pemfigus se najpogosteje pojavlja v srednjih letih med 40. in 60. letom. Pogosteje nastaja v poljedeljskih predelih. Prizadene sluznico in/ali kožo ter se kaže z mehurčki in/ali erozijami.

Paraneoplastični pemfigus

Paraneoplastični pemfigus Pojavlja se skupaj z malignimi obolenji, ki so najpogosteje limforetikularnega izvora (ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija) oz. pri sarkomih. Klinična slika se kaže v bolečih erozijah na sluznici, ki so zelo odporne na zdravljenje ter v polimornih spremembah na koži.

Bulozni pemfigoid – Pemphigoid bullosus

Bulozni pemfigoid Bulozni pemfigoid je kronična in relativno pogosta bulozna dermatoza, ki se pojavlja pri starejših. Bolniki v začetku niso prizadeti, kasneje postanejo izčrpani, včasih se pojavi sekundarna anemija. Za bolezen so značilni napeti mehurčki, lahko delno hemoragični zaradi okvare kapilar in se pogosto pojavljajo na pordeli koži oziroma na mestu urtikariji podobnih eflorescenc.

Tinea faciei (povrhnja tinea obraza)

Tinea faciei (povrhnja tinea obraza) Najpogostejši povzročitelj je M. canis. Najdemo različno oblikovana, anularna ali circinarna eritematozna žarišča, pogosto brez luščenja, lahko so infiltrirana s privzdignjenim robom. Na pordelem žarišču so vezikule ali papule ali pa le eritematozni plaki. Manjša žarišča pozdravimo z lokalnimi antimikotiki.

Tinea inguinalis (tinea cruris)

Tinea inguinalis (tinea cruris) Povzročitelji so predvsem antropofilni dermatofiti, najpogosteje T. rubrum. Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša v tropskih krajih. Obolevajo zlasti moški. Lahko je posledica avtoinokulacije iz predhodne glivične okužbe stopala ali vnesene okužbe s perilom ali predmeti (kopališča). K okužbi prispeva tudi močnejše znojenje pri ljudeh s povečano telesno težo.