Simptomi in znaki

Vertigo

VERTIGO Vertigo pomeni zaznavanje nestabilnosti ali neravnovesja, ki se zazna v glavi. Bolniki s cerebelarno ataxijo vedo, da so nestabilni med hojo, vendar zaznavanje neravnovesja ne čutijo v glavi, torej to ni vertigo. Zaznavanje vrtoglavice je lahko kot rotacija, padanje, valovanje, nihanje, pozibavanje.

Tremor

TREMOR je ritmično sinusno gibanje, ki se lahko pojavi ob mirovanju (mirovalni tremor) ali ob akciji (akcijski tremor) ali ob vzdrževanju drže (statični ali posturalni tremor) ali ob izvajanju giba (kinetični ali intencijski tremor). Mirovalni tremor je značilen za Parkinsonovo bolezen.

Horea

HOREA je okarakterizirana s trajajočimi, naključno razporejenimi in časovno nerednimi mišičnimi krči. Na okončinah, trupu in obraznih mišicah se ves čas pojavljajo kratki, nepredvidljivi gibi. Hojo prekinjajo zvijanja, ustavljanja in starti (spominja na ples). Gibanje rok in fini ročni gibi so tudi moteni iz istih razlogov. Moten je tudi govor in dihanje.

Mioklonus

MIOKLONUS so kratki mišični trzljaji, kot bi živec stimulirali z elektro šokom in bi mišica poskočila. Trzljaji so lahko ritmični ali iregularni, ter so lahko ponavljajoči v eni mišici. V tem se mioklonus loči od horee, kjer so trzljaji naključni po času in distribuciji.

Tiki

TIKI so kratke mišične kontrakcuije kot pri mioklonusu, vendar se razlikujejo v številu trzljajev. Tiki so ponavljajoči in stereotipni gibi, ki kdaj lahko oponašajo opazovalčeve kretnje. Tike lahko posameznik ustavi z voljo, vendar v njem narašča napetost ta čas ko jih ne izvaja. Ob ponovnem tiku se napetost sprosča.

Torzijska distonija

TORZIJSKA DISTONIJA se kaže kot podaljšane kontrakcije mišic, kar rezultira v ukrivljenosti telesa. Na trupu lahko opazimo pretirano lordozo, kifozo, vrat se lahko pretirano ekstendira (retrocollis) ali pa se obrne v eno stran (torticollis), roke so pogosto stegnjene, v zapestju skrčene, hiperpronirane, ter s stegnjenimi prsti.

Disfonija

Disfonija, pri kateri je vsebina govora normalna, artikulacija je ohranjena, toda moteno je osnovno proizvajanje zvoka zaradi mehanične abnormalnosti organov govora, vključno z glasilkami in resonančnimi zvočnimi prostori. Pogosta primera disfonije sta hripav glas zaradi laringitisa in nosni govor.

Dizartrija

Dizartrija, kar pomeni nenormalna artikulacija zaradi poškodbe živčne poti ali mišic, odgovornih za proizvajanje govora, z ohranjeno vsebino govora. Paraliza nižjega motoričnega nevrona mehkega neba povzroča nosni pobeg zraka in značilen nosljajoči govor paralitične dizartrije; spastičnost jezika, neba in ust povzroča monoton, okoren, nejasen tip govora, poznanega kot spastična dizartrija.

Disfazija

Disfazija, ki opisuje poslabšanje govora – ali v razumevanju govorjene ali pisane besede, ali pri govorjenju in pisanju samem. Različni tipi disfazije, ki jih lahko pripišemo lezijam, ki prizadenejo dominantno hemisfero, bodo opisani kasneje.

Vzroki tremorja

Vzroki tremorja: tremor v mirovanju – Parkinsonova bolezen, postencefalitični parkinsonizem, z zdravili povzročen parkinsonizem, druge ekstrapiramidalne bolezni posturalni tremor – fiziološki tremor, pretirani fiziološki tremor (tirotoksikoza, stanja anksioznosti, alkohol, kofein, droge – simpatikomimietiki, antidepresivi, litij, natrijev valproat; zastrupitev s težkimi kovinami –  npr. živo srebro).