Koža

Zwitterion – ion dvojček

Zwitterion – ion dvojček. Tak ion ima eno pozitivno nabito in eno negativno nabito skupino (NH3+ in COO-). Lahko je torej proton akceptor ali proton donor. V fiziološkem pH prevladuje ion dvojček, navzoči pa so tudi sledovi drugih dveh oblik (NH2 in COO- ali NH3+ in COOH).

Steroidi

STEROIDI steroli (OH skupina na C3, steroidno jedro, npr. holesterol) holesterol, ergosterol à izhodiščna sterola živalski, rastlinski saponini, digitaloidi, steroidni alkaloidi ekdi-steroli (ekdison – hormon pro insektih) žolčne kisline (pomembne pri emulgaciji maščob – vrinejo se v maščobno kapljico, voda obda polarni del žolčne kisline, strižne sile kapljico raztrgajo).

Steroidni hormoni

kortikoidi mineralokortikoidi (aldosteron) –> uravnavajo reabsorcijo Na, Cl, vode v ledvicah, prevelika količina povzroči povečan krvni volume –> hipertenzija glukokortikoidi (kortizol, kortikosteron) –> vplivajo na metabolizem proteinov in ogljikovih hidratov, zavirajo imunski odgovor, vnetne procese in alergijski odgovor spolni hormoni gestageni (progesteron) –> ženski spolni hormoni, hormoni nosečnosti, vzdržujejo nosečnost estrogeni.

Histamin

Histaminje bazični amin, ki nastane iz histidina s histidinsko dekarboksilazo. Največ ga je v GIT, pljučih in koži. Na celičnem nivoju se ga največ nahaja v intracelularnih granulah mastocitov in bazofilcev in v mukoznih celicah GIT.

Halogeni

Halogeni. To so elementi, ki tvorijo skupaj s kovinami soli. Sem spadajo fluor, klor, brom in jod. Ob stiku z vodo tvorijo kisline. Halogeni so toksični tudi v elementarnem stanju. V primeru vdihavanja pride do draženja dihalnih poti. Prizadetost je odvisna od koncentracije.

Korozivne snovi

Korozivne snovi. Sem spadajo med drugimi alkalne spojine, kot so amoniak, kalcijev hidroksid, kalcijev oksid, kalijev hidroksid, natrijev karbonat in natrijev hidroksid ter kisline, kot so žveplena in kromova kislina. Korozivno delujejo tudi nekateri plini kot na primer ozon, žveplov dioksid in dušikovi oksidi.

Alifatski ogljikovodiki

Alifatski ogljikovodiki. Alifatski ogljikovodiki so v krajše ali daljše verige med seboj povezani nasičeni ogljikovodiki. Da so nasičeni pomeni, da ne morejo sprejeti novih atomov ogljika ali katerih drugih elementov. Spojine, ki spadajo med alifatske ogljikovodike so metan, etan, propan, butan, pentan in drugi.

Olefini

Olefini. To so nenasičene ogljikovodikove spojine, ki imajo eno ali več dvojnih vezi v svoji molekuli. Zaradi tega težijo k sprejemanju drugih atomov, da bi na ta način postale bolj stabilne molekule. Pogosto nastanejo kot stranski produkt pri predelavi nafte (etilen, propilen, butadien, izopren itd.)

Reaktivne kisikove spojine

Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside. Nastanejo kot stranski produkt normalne presnove (metabolizma) kisika in imajo pomembno vlogo pri celičnem signaliziranju, poleg tega pa jih levkociti izrabljajo kot obrambni mehanizem proti različnim mikrobom (npr. proti bakterijam), tj. imajo citotoksično delovanje.

Paraproteini

Paraproteini (M-komponente, monoklonski Ig, abnormalni Ig) so patološki imunoglobulini ali njihovi deli, katerih sinteza ni bila stimulirana z dotokom antigena. Njihova struktura ustreza popolnim Ig ali pa le posameznim peptidnim verigam (L-verige, redko H-verige). Nastanejo zaradi patološke pomnožitve enega klona plazmatk – zato monoklonska protitelesa.