Bolezni prebavil

Mehanični ileus

Mehanični ileus: vzrok je mehanična zapora lahko je strangulacijski- vkleščene notranje in zunanje kile, volvulus cekuma, sigme, invaginacija (pritisk na črevo od zunaj, ponavadi je moten tudi krvni obtok v črevesni steni) ali obstrukcijski/zaporni(motnja prehodnosti zaradi ovire v svetlini črevesa, vnetna ali tumorska bolezenska sprememba v svetlini črevesa, samo motnja prehodnosti).

Funkcionalni ileus

Funkcionalni ileus: ločimo paralitični in spastični ileus. spastični ileus je zelo redek (npr. pri zastrupirvi s svincem, pri porfiriji) paralitični ileus je pogostejši. Je posledica toksičnih (peritonitis, ishemija) ali presnovnih motenj (hipokaliemija). Lahko je tudi reflektoren (pri kolikah, pri akutnem pankreatitisu, pri poškodbah trebušnih organov, hrbtenice in medenice, pooperacijsko).

Toksični megakolon

Toksični megakolon ulcerozni kolitis hujša je akutna oblika obolenja (toksični megakolon), ki po navadi prizadene večji del ali celotno široko črevo. Bolniki imajo hude krvavkaste driske in so močno prizadeti, dehi­drirani in kažejo znake septičnega šoka. Trebuh je napet in difuzno palpatorno boleč.

Gastroezofagealni refluks

Gastroezofagealni refluks

  • Refluksni ezofagitis je najpogostejša bolezen požiralnika. Osnovni vzrok refluksa je premajhen tonus spodnje zapiralke požiralnika. Refluks pa lahko nastane tudi zaradi anatomskih sprememb požiralnikovega hiatusa, motenj pri praznjenju želodca, čezmerne razširitve mišične stene požiralnika. Naj­pogostejši vzrok refluksa je hiatusna kila, pri kateri je spre­menjena anatomija ezofagogastričnega prehoda.
  • Posledica gastroezofagealnega refluksa
Beri dalje

Hiatusna hernija

Ločimo tri tipe hiatusnih kil: Ezofagogastrična kila-(sliding/aksialna hernia): predstavlja približno 80 % hiatusnih kil. Kardija želodca zdrsne skozi razširjen hiatus požiralnika navzgor v prsni koš. Izredno redko se uklešči, glavni zaplet pri tej kili je refluksni ezofagitis. Paraezofagealna kila (rolling hernia): je redka oblika (10 %).

Divertikulitis – divertikuloza

divertikli širokega črevesa so pridobljeni ali prirojeni (redki) imamo jih lahko za norm. proces staranje (redki do 35. leta, v starosti praktično norm. pojav) nastajajo na: mezenterijski strani črevesa v maščobnih priveskih na mestih, kjer žile prehajajo skozi mišično plast črevesa divertikuloza je najpogostejša v sigmi klinična slika.

Barettov požiralnik

Barettov požiralnik: pojav cilindričnega epitelija v spodnjem delu požiralnika meja med ploščatim požiralnikovim in cilindričnim epitelijem želodca je visoko v požiralniku, lahko celo v višini aortnega loka ali višje. Mišični del požiralnika je ohranjen vzrok za omenjeno spremembo ni jasen, ker pa ga pogosto spremlja gastroezofagealni refluks, menimo, da gre za zamenjavo uničenih ploščatih celic.

Driska – diareja

O diareji (driski) govorimo, kadar je spremenjena konsistenca blata in povečana frekvenca iztrebljanja in povečan volumen blata. Diareja je akutna, če traja manj kot 14 dni, persistentna, kadar traja dlje kot 14 dni, in kronična, če traja dlje kot 1 mesec.

Kronična vnetna črevesna bolezen

Kronična vnetna črevesna bolezen Kronična vnetna črevesna bolezen je bolezen prebavil neznane etiologije, ki jo delimo v dve veliki skupini: kronični nespecifični ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Zanjo je značilen kroničen, običajno doživljenjski potek z akutnimi zagoni ter vmesnimi remisijami. Ulcerozni kolitis prizadene praviloma samo debelo črevo. Vedno je prizadet rektum.

GERB – Gastroezofagealna refluksna bolezen

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je skupek simptomov, ki so posledica gastroezofagealnega refluksa. Vzrok temu je neravnovesje med škodljivimi in varovalnimi dejavniki sluznice požiralnika. Med številnimi vzroki, ki porušijo ravnovesje dejavnikov, je najpomembnejši prehodna sprostitev spodnjega ezofagealnega sfinktra, ki se pojavlja pogosteje in traja dlje kot je fiziološko normalno.