Benigna hiperplazija prostate

      Ni komentarjev na Benigna hiperplazija prostate
  • vse benigne proliferativne spremembe v prostati, pri katerih najdemo povečano prostato in katerih posledica je otežen odtok seča iz mehurja
  • v resnici ne gre za hiperplazijo žleze, ampak za pravo benigno novotvorbo, za adenom prostate
  • adenom lahko izluščimo iz prostate, pri čemer prava prostata ostane
  • ena najbolj pogostih bolezni v starosti
  • število bolnikov narašča, saj jo ima več kot 70% moških, starih nad 60 let
  • etiologija:
    • vzrok še ni povsem pojasnjen
    • ugotovljena je vloga endokrinih dejavnikov
    • razvije se, ko se močno zmanjšajo vrednosti androgenov in zvečajo vrednosti estrogenov v prostati
    • estrogeni spodbujajo stromo prostate, da se močno razvije – stromalna hipertrofija
    • to povzroči porast 5 alfa – reduktaze, s posledično akumulacijo androgenih rec., kar povzroči rast žleznega epitelija
  • patogeneza:
    • adenom najdemo praviloma vedno v zgornjem (kranialnem) delu prostate, torej v delu, ki leži nad izlivom ejakulatornih vodov v sečnico. Leži vedno tik pod sluznico sečnice. V prostati ima torej osrednjo lego.
    • pri svoji rasti odriva pravo prostato in jo od znotraj navzven pritiska
    • na drugi strani pa raste tudi v kranialni smeri, odriva notranji sfinkter sečnice in seže v svetlino mehurja.
    • najpogosteje so adenomi simetrično razviti v obliki dveh stranskih lobusov. Pogosto najdemo še srednji lobus, ki raste praviloma v svetlino mehurja
    • novotvorba lahko utesni sečnico ob izhodu iz mehurja in tako ovira odtok seča. Srednji lobus lahko kot poklopec zapira izhod iz mehurja. Pri tem ni pomembna velikost adenoma

 

  • v osredju bolezenskih znakov je oviran odtok seča. Glede na to razdelimo bolezen v tri stadije:
    • kompenzirani stadij: detruzor skuša z močnejšim krčenjem premagati oviro v odtoku seča, zato hipertrofira. Mehur se med mikcijo popolnoma izprazni, število mikcij je povečano, saj že manjša polnitev mehurja izzove dražljaj za uriniranje
    • stadij začetne dekompenzacije: pri naraščujoči oviri se razmerje med hipertrofijo detruzorja in odtočno oviro podre in mehur med mikicijo ne more več iztisniti vsega seča. Seč začne zastajati. Le ta povzroči večjo polnitev mehurja – krožno grajena mišica detruzorja potrebuje manjše krče, da opravi isto delo. S tem je začetna dekompenzacija ponovno kompenzirana
    • stadij dekompenzacije: ko preseže kapaciteta raztregnjenega mehurja 500 ml. Čezmerno raztegnjena mišica detruzorja izgubi moč za krčenje. Curek seča postane slabotnejši. Volumen zastalega seča je v tej fazi praviloma večji kot 150 ml.

V vsaki izmed teh stopenj obstaja možnost nenadne retence urina. Pogosto opažamo to pri bolnikih, kadar zaužijejo čezmerno količino alkoholnih pijač, ali kadar pri srčnem popuščanju pospešujemo diurezo z diuretiki. Zvišan tlak v mehurju se v stanju dekompenzacije prenaša v višje ležeče dele, vse do ledvic. Razvije se lahko značilna slika hidronefroze. Delovanje ledvic začne slabeti, kar se kaže s poliurijo in majhno relativno gostoto seča.

  • klinična slika:
    • v začetnem, kompenziranem stadiju so prvi simptomi pogoste mikcije
    • v stadiju začetne dekompenzacije ima bolnika značilne simptome oviranega odtoka seča – zakasnel začetek mikcije in pojemanje moči curka. Bolnika mora pri mikciji čakati, preden začne seč odtekati. Seč odteka počasneje in v slabotnejšem curku. Pri kateteriziranju neposredno po mikciji najdemo v mehurju več ali manj zastalega seča.
    • v satiju dekompenzacije se vsi ti simptomi močno stopnjujejo. Na koncu dobimo paradoksno ishurijo (zelo pogosto izločanje majhnih količin seča. V spodnjem delu trebuha bomo neposredno po mikciji tipali poln mehur. Če zaporo v odvajanju seča zaplete vnetje sečnih poti, se klinična slika takoj poslabša.

 

  • diagnostika:
    • značilna anamneza pri starejšem bolniku in izvid prostate pri rektalnem pregledu – sum na hipertrofijo prostate
    • prostata je ponavadi povečana, prominira v danko in je enakomerne, mehke, elastične konsistence in gladke površine. Sulcus interlobaris je sploščen ali netipljiv.
    • cistoskoposki pregled prostate in rektalni UZ – najzaneslivejši diagnostični metodi
    • z UZ sečil ali urografijo ugotavljamo stanje zgornjega dela sečil. Na urografiji je za adenom prostate značilna oblika sečevodov v obliki trnkov, na cistogramu pa je ponavadi viden polnitveni defekt
  • zdravljenje:
    • konzervativno: dietni higienski ukrepi (poskušamo preprečiti kongestijo v predelu prostate in izhod iz mehurja), priporočamo daljše sprehode, redno stolico, zdravljenje anorektalnega območja, prepovemo uživanje alkohola, mrzlih pijač in ostro začinejne hrane. Zdravila: blokatorji rec. alfa, aromatazami in inhibitorji 5 – alfa reduktaze.
    • kadar nastane nenadna zapora seča, bolniku vstavimo stalni kateter
    • operacijsko zdravljenje: tranuretralna resekcija (skozi sečnico uvedemo rektoskop z optiko in strgalom, ki postrga adenom prostate pod nadzorom očesa, vse do kapsule). Velike adenome prostate lahko operiramo klasično, s transvezikalnim, retropubičnim ali perinealnim pristopom. Danes se uveljavlja tudi operacija z laserjem in segrevanjem prostate (hipertermija in termoterapija).
    • bolnikom s hipertrofijo prostate in zaporo seča, katerih splošno stanje ne dopušča operacijskega posega, lahko vstavimo prostatični stent (oporo sečnici), ki omogoči odvajanje seča.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja