Menopavza

Izraz menopavza pomeni dobesedno prenehanje menstruacije. Zadnjo menstruacijo – menopavzo lahko določimo retrogradno, po enoletni amenoreji. Do nje pride 6 mesecev po II.amenoreji pri ženski nad 45 let (običajno pri 51ih). Ko nastopi menopavza po 55. letu govorimo o »menopausis tarda«, ko nastopi menopavza pred 45. letom govorimo o »menopausis praecox«.

Menopavza je čas v življenju večine žensk, ko se menstrualna obdobja trajno ustavijo in niso več sposobne nositi otrok. Menopavza se običajno pojavi med 49 in 52 letom starosti. Zdravstveni delavci pogosto opredeljujejo menopavzo, kadar ženska nima vaginalne krvavitve že eno leto. Lahko se opredeli tudi z zmanjšanjem proizvodnje hormonov pri jajčnikih. Pri tistih, ki so imeli operacijo odstranitev maternice, vendar imajo še jajčnike, se lahko pokaže menopavza, v času operacije ali ko so se zmanjšale njihove ravni hormonov. Po odstranitvi maternice se simptomi običajno pojavijo prej, v povprečju pri 45 letih.

Menopavza je navadno naravna sprememba. Ta se lahko zgodi prej pri tistih, ki kadijo tobak. Drugi vzroki vključujejo operacijo, pri kateri odstranijo jajčnike ali nekatere vrste kemoterapije. Na fiziološki ravni se menopavza zgodi zaradi zmanjšanja proizvodnje hormonov estrogena in progesterona v jajčnikih. Medtem ko tipično ni potrebno, se lahko diagnoza menopavze potrdi z merjenjem ravni hormonov v krvi ali urinu. Menopavza je nasprotje menarhe, čas, ko se začne dekliško obdobje.

Lumbalna punkcija

Uvod: Lumbalna punkcija je standardni, rutinski postopek pri diagnosticiranju nevroloških bolezni. Pogost zaplet lumbalne punkcije je popunkcijski glavobol (PPG), ki se pojavlja v povprečju pri 10–30 % punktiranih. Na nevroloških oddelkih v Sloveniji zaenkrat rutinsko uporabljamo klasične travmatske punkcijske igle, medtem ko je bilo z več raziskavami dokazano, da incidenco PPG zmanjšamo z uporabo netravmatskih punkcijskih igel.
Metode: V prispevku Beri dalje

Trichomycosis nodosa – piedra

Trichomycosis nodosa (piedra) je bolezen las in dlak, ki jo povzroča kvasovka Trichosporon cutaneum. Prenaša se z neposrednim stikom. Na laseh dlakah brade in pazduh so vidna belkasta biserna zrnca. Okužba je razširjena v subtropskih predelih, v Evropi je redka. Th: britje obolelih las ali dlak in lokalni antimikotiki.

Piedra nigra

Piedra nigra (trichomycosis nodosa nigra) je okužba, ki jo povzroča plesen Piedraia hortae. Na laseh so vidna drobna črna zrnca. Pojavlja se v tropskih predelih.

Tinea nigra

Tinea nigra je kronična okužba dlani in podplatov, povzroča jo plesen Exophiala werneckii. Na dlaneh in podplatih so vidne rjavkaste ali črnikaste neenakomerno obarvane lise, ki praviloma ne povzročajo težav ali le blago srbijo. Pomembna je zaradi možne klinične podrobnosti s pigmentiranim nevusom ali malignim melanomom. Redko v Evropi. Th: Lokalni imidazolni antimikotiki.

Otomikoza

Otomycosis je lahko posledica seboroičnega dermatitisa, psoriaze ali atopijskega dermatitisa na uhljih in v zunanjem sluhovodu. Poleg kvasovk so povzročitelji tudi plesni Aspergillus spec. Svetujemo pregled pri otologu. Th. Širokospektralni antimikotiki.

Tinea manuum (mikoza rok)

Tinea manuum (mikoza rok) Najpogostejši povzročitelj je T. rubrum. Okužba se na dlan navadno prenese s stopal. Klinično so spremembe podobne kot na stopalu. Vidimo lahko difuzno hiperkeratozo z drobnim luščenjem, lahko jo spremlja eritem.

Dermatitis intertriginosa candidamycetica

Dermatitis intertriginosa candidamycetica Pogosta okužba, ki se lahko razvije v vseh intertriginoznih predelih. Vlažna in topla koža je ugodna za razmnoževanje kvasovk, zlasti kadar je okvarjena zaradi drgnjenja in maceracije. K okužbi prispevajo tudi pomanjkljiva higiena, izrazitejše potenje in nezračna oblačila.

Dermatitis interdigitalis candidamycetica

Dermatitis interdigitalis candidamycetica Med prsti rok in nog je pogostejša pri ženskah in pri debelih ljudeh, pri poklicih, ki zahtevajo pogost stik z vodo in ob sladkorni bolezni. Koža med prsti je pordela, centralno so lahko prisotne boleče ragade in maceracija, ob robu vidimo luščenje.

Granulom

Granulomi so posledica posebnega tipa kroničnega vnetja, pri katerem sodelujejo makrofagi, limfociti, polimoronukleari in fibroblasti. Dejavniki, ki povzročajo granulomsko reakcijo, so večinoma netopne ali slabo razgradljive organske snovi, ki jih makrofagi ne morejo odstraniti. Kot posledica draženja fagocitov in aktivacije komplementa se sprožajo različne snovi, ki privabijo limfocite in okrog makrofagov nastane granulom.